Pokojninska reforma sprejeta

15. december 2010 ob 8:16

Taka pokojninska reforma kot je sprejeta ni reforma, je računovodski ukrep, ki bo naredil pokojninsko blagajno vzdržno s tem, ko bo zmanjšal število upokojencev in pokojnine. Ukrep je potreben zato, da se zagotovi vzdržna državna blagajna, ki bo sposobna najemati kredite in predvsem plačevati obresti, ki jih je država najela in dala v finančni sektor za pokrivanje hazardnih črnih lukenj.

To jasno kaže, da država (enako je v državah zahodnega sveta) ni Republika, kjer bi vladalo ljudstvo, pač pa je država Remony, torej institucija v posesti kapitala, ki mora skrbeti za njegovo varnost in oplajanje. Republika skrbi za državljane.

Če bi banke, denar, ki so ga dobile za pokrivanje vseh lukenj nastalih zaradi kreditov danih na lep obraz, kot se je še ne dolgo nazaj hvalil Korde, sedaj namenjale za oživljanje gospodarstva, investicije in nova delovna mesta, bi človek še sprejel, da moramo pokrivati hazardne igre drugih.

Naj Pahor in Križanič povesta koliko denarja je bilo danega v finančni sektor (dokapitalizacije, vloge in depoziti), koliko se je država na ta račun zadolžila in koliko denarja je bilo iz bank danenga na finačni trg in predvsem v realno gospodarstvo za razvoj (ne v njihov črne luknje). Suša kot v puščavi je ta čas na področju investiranja.

Če kdo misli, da je v zahodnem svetu kaj drugače se moti. Kapital, ki je bil tako ozdravljen z zategovanjem pasu se seli na rastoče trge. Iz Švice je letos odteklo 50 milijard črnega-umazanega denarja na Kitajsko. Naj povedo ti Ozdravljeni bančniki koliko je šlo na te trge denarja od 10 000 milijard, ki so jih zahodne države dale v sanacijo finančnega sektorja.

Ob pokojninski reformi bi od mojih poslancev pričakoval te podatke, pa jih ne bom dobil, ker jih tudi finančniki skrivajo bolj kot Američani svoje depeše.

Pokojninska reforma in vsi ostali ukrepi zategovanja pasu so zato samo v službi svetovnega finančnega kapitala, da si zagotavlja varnost in čas, da se seli na varno na rastoče trg. Na Zahodu bo ostal le v sektorjih in dejavnostih, ki jim ponudba iz Indije ali Kitajske ne more konkurirati ali pa so inovativno, razvojno in organizacijsko dovolj vitalni.

V kako močnem primežu interesa kapitala so vlade kaže primer zagotavljanja denarja za Grčijo in ostale prezadolžene države. Če bi bila ljudska oblast nad močjo in interesom kapitala, bi sanacijo prezadolženih proračunov držav naložila finančnemu sektorju samemo in to tako, da bi jih zavezala, da smi oblikujejo rizični sklad. Tako pa so države najele kredite od tega finančnega sektorja, plačujejo obresti, denar dale vladam, da so ga te lahko redno vračale temu istemu finančnemu sektorju.

Brez korenite spremembe finančnega sektorja in tega, da se akum8ilacija, ki je v njem ne vrne v realni sektor (pa ne s krediti pač pa preko davkov) ni izhoda iz krize. Prav to neravnovesje, ki ga povzroča prevelika akumulacija v finančnem sektorju, je vzrok krize. Pokojninska reforma, če jo gledamo tako, kot sem argumentiral, zato ohranja nespremenjen finančni sektor in ne prispeva k izhodu iz krize. Problem je še večji zato, ker se ima kapital kam seliti in se seli, mi pa mu z zategovanju pasu polnimo malho.

2. Filip pravi :

Leave a Comment

(0 Comments)

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja