Pokojninska reforma sprejeta

15. december 2010 ob 8:16

Taka pokojninska reforma kot je sprejeta ni reforma, je računovodski ukrep, ki bo naredil pokojninsko blagajno vzdržno s tem, ko bo zmanjšal število upokojencev in pokojnine. Ukrep je potreben zato, da se zagotovi vzdržna državna blagajna, ki bo sposobna najemati kredite in predvsem plačevati obresti, ki jih je država najela in dala v finančni sektor za pokrivanje hazardnih črnih lukenj.

To jasno kaže, da država (enako je v državah zahodnega sveta) ni Republika, kjer bi vladalo ljudstvo, pač pa je država Remony, torej institucija v posesti kapitala, ki mora skrbeti za njegovo varnost in oplajanje. Republika skrbi za državljane.

Če bi banke, denar, ki so ga dobile za pokrivanje vseh lukenj nastalih zaradi kreditov danih na lep obraz, kot se je še ne dolgo nazaj hvalil Korde, sedaj namenjale za oživljanje gospodarstva, investicije in nova delovna mesta, bi človek še sprejel, da moramo pokrivati hazardne igre drugih.

Naj Pahor in Križanič povesta koliko denarja je bilo danega v finančni sektor (dokapitalizacije, vloge in depoziti), koliko se je država na ta račun zadolžila in koliko denarja je bilo iz bank danenga na finačni trg in predvsem v realno gospodarstvo za razvoj (ne v njihov črne luknje). Suša kot v puščavi je ta čas na področju investiranja.

Če kdo misli, da je v zahodnem svetu kaj drugače se moti. Kapital, ki je bil tako ozdravljen z zategovanjem pasu se seli na rastoče trge. Iz Švice je letos odteklo 50 milijard črnega-umazanega denarja na Kitajsko. Naj povedo ti Ozdravljeni bančniki koliko je šlo na te trge denarja od 10 000 milijard, ki so jih zahodne države dale v sanacijo finančnega sektorja.

Ob pokojninski reformi bi od mojih poslancev pričakoval te podatke, pa jih ne bom dobil, ker jih tudi finančniki skrivajo bolj kot Američani svoje depeše.

Pokojninska reforma in vsi ostali ukrepi zategovanja pasu so zato samo v službi svetovnega finančnega kapitala, da si zagotavlja varnost in čas, da se seli na varno na rastoče trg. Na Zahodu bo ostal le v sektorjih in dejavnostih, ki jim ponudba iz Indije ali Kitajske ne more konkurirati ali pa so inovativno, razvojno in organizacijsko dovolj vitalni.

V kako močnem primežu interesa kapitala so vlade kaže primer zagotavljanja denarja za Grčijo in ostale prezadolžene države. Če bi bila ljudska oblast nad močjo in interesom kapitala, bi sanacijo prezadolženih proračunov držav naložila finančnemu sektorju samemo in to tako, da bi jih zavezala, da smi oblikujejo rizični sklad. Tako pa so države najele kredite od tega finančnega sektorja, plačujejo obresti, denar dale vladam, da so ga te lahko redno vračale temu istemu finančnemu sektorju.

Brez korenite spremembe finančnega sektorja in tega, da se akum8ilacija, ki je v njem ne vrne v realni sektor (pa ne s krediti pač pa preko davkov) ni izhoda iz krize. Prav to neravnovesje, ki ga povzroča prevelika akumulacija v finančnem sektorju, je vzrok krize. Pokojninska reforma, če jo gledamo tako, kot sem argumentiral, zato ohranja nespremenjen finančni sektor in ne prispeva k izhodu iz krize. Problem je še večji zato, ker se ima kapital kam seliti in se seli, mi pa mu z zategovanju pasu polnimo malho.

2. Filip pravi :

Vestnik nasveti

Pretlačena radičeva juha

300 g radiča, 60 g čebule, 180 g zelene, 80 g korenja, 100 g krompirja, 50 g masla, 10 g hrena, 5 g česna, 10 cl sladke smetane, sol, poper

Čebulo narežemo na kocke, prav tako zeleno, korenje in krompir. Vse skupaj na olju v kozici rahlo prepražimo, nato dodamo sesekljan česen in nastrgan hren. Premešamo, zalijemo z jušno osnovo in začinimo. Počasi kuhamo. Posebej v majhni količini slane vode prevremo narezan radič, ga odcedimo in dodamo juhi. Ko je zelenjava kuhana, juho pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo smetano, prevremo in ponudimo z opečenim belim kruhom.

Telečji medaljon v kakijevi omaki

720 g telečjega fileja, 8 cl olja, 10 g sladkorja, 80 g skute, 280 g kakija, 15 cl belega vina, 12 cl sladke smetane, sol, poper

Telečji file narežemo na tanke rezine, ki jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Olje v kozici segrejemo in na njem opečemo rezine mesa oziroma medaljone. Preložimo jih v drugo posodo, na preostanku maščobe pa karameliziramo sladkor, zalijemo z vinom in prevremo. Dodamo pretlačeno skuto ter olupljen in na kocke narezan kaki. Premešamo, dodamo meso, pokrijemo in dušimo pet minut. Zalijemo s sladko smetano in prevremo. Meso poberemo iz omake in na toplem shranimo. Omako pretlačimo, če je pregosta, jo zalijemo z mlekom in prevremo. Vročo prelijemo po mesu in ponudimo.

Cukinijev puding

60 g ovsene moke, 2 rumenjaka, 12 cl sladke smetane, sol, poper, 250 g cukinov, 30 g masla, 2 beljaka

Ovseno moko, rumenjake, sladko smetano, sol in poper zmešamo. Pustimo stati 20 minut. Med tem cukine olupimo, grobo naribamo in na maslu zdušimo. Ohlajene dodamo pripravljeni mešanici. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo primešamo. Pripravljen puding damo v z maslom namazane in pomokane porcijske oziroma večporcijske modele. Napolnjene modele pokrijemo z alufolijo in robove dobro stisnemo. Položimo jih v kozico z vodo, ki sega do 2/3 modela. Kozico pokrijemo in počasi kuhamo 25 minut, nato modelčke poberemo iz vode, vsebino pa zvrnemo na krožnik k mesu z omako.

Šarkelj z bučnim semenom

14 cl mleka, 20 g kvasa, 10 g kristalnega sladkorja, 120 g margarine, 100 g sladkorja v prahu, 1 vanilin sladkor, 1 jajce, 3 rumenjaki, 320 g mehke moke, limonina lupina, ščep soli, 60 g čokolade, 70 g bučnih semen

Iz mleka, kvasa in kristalnega sladkorja pristavimo kvasec in pustimo, da vzhaja. Margarino, vanilin sladkor in sladkor v prahu penasto umešamo, postopoma dodajamo jajce in rumenjake ter ponovno mešamo do penastega. Vzhajani kvasec pomešamo z rumenjakovo maso, limonino lupino, soljo in moko. Stepamo toliko časa, da se pojavijo mehurčki in testo dobi svilnat lesk. Nato testo pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati 30 minut. Testo s kuhalnico ponovno stepamo. Na koncu dodamo grobo sesekljano čokolado in prav tako sesekljano bučno seme. Enakomerno pregnetemo. S testom napolnimo pomaščen in pomokan model za šarkelj – sega naj do polovice modela. Na toplem naj še enkrat vzhaja 15 minut. Pečemo 50 minut pri 175 ° C. Po potrebi ga pokrijemo z alu folijo, da površina ne bo preveč zapečena. Ko je šarkelj pečen, še vročega zvrnemo na kuhinjsko desko in potresemo s sladkorjem v prahu. Režemo popolnoma ohlajenega.